STANOVANJE V SLOVENIJI 2005
Največjo težavo v zvezi z nepremičninami Slovenci najpogosteje navajajo previsokime stroške za vzdrževanje nepremičnine. Večina Slovencev se presentljivo pritožuje predvsem nad visokimi stroški stanovanja in ne nad cenami nepremičnin, kar je pa mogoče pojastniti s tem, da se Slovenci najpogosteje odločamo za obnovo že obstoječe nepremičnine in ne za menjavo neprimerne nepremičnine. Druga najpogostejša težava Slovencev v zvezi z nepremičninami je premalo prostora. To težavo pa občutijo predvsem enostarševske družine, saj jih kar 64% živi v stanovanju, ki imajo manj kot sobo na člana gospodinjstva. Kar četrtina Slovencev ima hujšo težavo na svoji neprmičnini (vlaga, pomanjkanje dnevne svetlobe, prostora ali stranišča na izplakovanje), ki pa je ne navajajo kot najhujšo težavo. Slovenci najvišje cenimo mir in zelen okoliš, najbolj pa nas motijo onesnažen zrak, hrup in šele na zadnjem mestu težave s parkiranjem. Nad neprimernimi razmerami so bistveno bolj kritični prebivalci mest in od teh najbolj prebivalci blokov.
Po raziskavah sodeč imajo stanovanja zelo velik pomen za Slovence. Za povprečnega Slovenca je idealna oblika bivanja enostanovanjska hiša z vrtom, kar je verjetno posledica samograditeljstva iz socializma in malo velikih mest. Zanimivo je tudi to, da bi se praktično vsi želeli preseliti, iz po njihovem mnenju manj primernega stanovanjskega tipa (ponavadi bloka) v bolj primeren stanovanjski tip (enostanovanjska hiša), vendar pri tem ne želijo spremeniti kraja bivanja.
Blaginjo na stanovanjskem področju v Sloveniji najbolj občutijo pari brez otrok, v najhujših stiskah pa so enostraševske družine. V raziskavah so ugotovili, da veliko mladih uporablja stanovanje v lasti sorodnika, za katerega ne plačuje najemnine. Kot kaže, si je v preteklosti starejša generacija pridobila več stanovanj, kot jih potrebuje in jih daje v uporabo mlajši generaciji. Velikokrat imajo uporabniki teh stanovanj družine in mladoletne otroke. Mladim pa so težko dostopna tržnonajemna stanovanja, saj si jih lahko privoščijo le visoko izobraženi z nadpovprečnimi dohodki.
Zaradi povečanega tveganja raste tudi delež potencialnih gospodinjstev, to je tistih ki bi si želeli živeti samostojno in imajo partnerja, vendar si tega ne morejo privoščiti. Tudi selitve so najpogosteje med izoraženimi in tistimi z višjimi dohodki.
V Sloveniji je najemnih stanovanj le 9 % od skupnega števila uporabnih stanovanj, v EU je to povprečje 25 %, v nekaterih državah kot je Nemčij pa celo 55%. Presentljivi so tudi izsledki raziskav, ki ugotavljajo, da so najemniki v Sloveniji bolj nezadovoljni s stanjem na stanovanjskem področju, kot lastniki stanovanj (S. Mandič in A. Cirman, STANOVANJE V SLOVENIJI 2005, 2006).
Share this Post